Ob zaključku sezone 2015/2016 smo se s štirimi selekcijami (U11, U13, U15 in U17) odpravili na turnir v Beograd, kjer smo se pomerili z vrstnicami iz ekip Crvena Zvezda in Stara Pazova.
1. Za Beograd, četrtek, 16. 6. 2016
Po 7-urni vožnji z avtobusom smo v zgodnjih jutranjih urah prispeli v predmestje Beograda, Železnik. Polovica celotne odprave (U-13 in U-17) se je nastanila v dijaškem domu Prve sportske košarkaške gimnazije – Koledž Beograd, druga polovica (U-11 in U-15) pa je bivala v apartmajih Singidunum, kjer običajno gostijo športne ekipe.
Ker je bila večina odprave od vožnje utrujena in predvsem neprespana, saj je punce dolgo pokonci držal adrenalin pred gostovanjem, smo se razdelili v sobe in za urco, dve poskusili nadomestiti nočni spanec. Sledilo je kosilo, gostje so nas »pitali« kot pujske, rekoč, da ne poznajo športnikov, ki pojedo tako malo.
2. Prvi dan, petek, 17. 6. 2016
Sledile so tako zelo pričakovane tekme.
Najprej so na parket stopile naše najmlajše. Trenerka Eva je igralkam naročila agresivno igro po celotnem igrišču, česar so se igralke striktno držale in hitro povedle. Praktično katera koli igralka je prišla na igrišče, pa čeprav je bila to njihova prva mednarodna tekma, je dosegla to kar jim je Eva naročila. Tekma se je končala z visoko zmago, 10:81. Tako so postavile kar visoko stopničko svojim starejšim sovrstnicam, ki so svoje tekme še pričakovale.
Sledila je tekma naših državnih prvakinj, selekcije U-13, kateri se je priključilo 5 mlajših igralk (Hana, Sara, Hana, Petra in Ana). Navodila trenerja Tevža so bila enaka kot pri najmlajših, torej agresivna igra po celotnem igrišču in čim lažja zaključevanja akcij, torej nekako tako kot so punce odigrale letošnjo uspešno sezono.
Igra in potek tekme je bil identičen prejšnji tekmi, le da je bil na koncu rezultat nekoliko drugačen. Ampak tudi ni bil v ospredju, večjo minutažo so dobile mlajše igralke oz. tiste, ki so v domačem prvenstvu igrale manj.
Sledila je tekma selekcije U15. Že na ogrevanju ekip smo videli, da bo tokratna tekma bolj enakovredna. Punce so zadevale iz polaganj, proste mete, pri metih od daleč pa so bile bolj uspešne domačinke. Domačinke so na začetku tekme kar nekoliko pobegnile našim puncam, ki so jih nato vztrajno lovile, a na koncu je zmanjkalo časa. Crvena Zvezda je zmagala z rezultatom 58:55 in tako prekinila našo serijo odličnih rezultatov v Hali FMPja (kluba, ki je valilnica mladih srbskih talentov).
Zvečer je sledila še tekma najstarejših, pred katero so imeli domačini kar nekoliko težav kako sestaviti ekipo, saj je v teh dneh v Srbiji potekala matura, obenem pa je bilo kar nekaj igralk Crvene Zvezde na pripravah z reprezentanco.
Kljub temu so domačinke odlično odprle tekmo in s serijo košev pobegnile Ilirijankam. Te so kar nekaj časa potrebovale, da so se zbrale in začele igrati tako kot znajo. Vseeno pa je bilo to premalo za domačinke, ki so slavile z rezultatom 68:40.
3. Drugi dan, sobota 18. 6. 2016
V soboto zjutraj smo se, na veliko veselje deklet, dogovorili, da dopoldne preživimo v trgovskem centru Ušće, kjer so imele punce nekaj časa za nakupovanje, trenerji pa smo v miru skovali taktiko za popoldanske tekme. Tokrat smo tekme odigrali v drugi dvorani, dvorani Basket Land, proti drugim nasprotnicam, ŽKK Stara Pazova.
Ponovno so prve na parket stopile naše najmlajše. Zagrizle so v obrambi, ukradle kar nekaj žog in prednost je hitro rastla. Žal je celotno sliko tekme skazila poškodba Ane Strehovec, saj si je na tekmi hujše poškodovala zapestje (želimo ji čim hitrejše okrevanje, v vmesnem času pa seveda trening z drugo roko ☺ ).
Tokrat so z drugo tekmo nadaljevale igralke letnika 2002 in 2003 skupaj, tako smo združili ekipi U13 in U15. Nekatere starejše igralke so zaradi naporne tekme proti Crveni Zvezdi tekmo proti Stari Pazovi izpustile, da še tukaj ne bi prišlo do kakšnih poškodb. Tekmo so Ilirijanke slabo odprle, ves čas zaostajale za 10 točk ali več. Ob polčasu je trenerka Nataša, v pomoč ji je bil tudi Tevž, pozvala dekleta k bolj agresivni, pametnejši igri. Besede so zalegle, punce so se 3 minute pred koncem vrnile v boj za zmago. Sledilo je nekaj košev na obeh straneh, imeli smo priložnost za zmago, Ula je ukradla pomembno žogo, a na koncu ji je zadrhtela roka pri prostih metih in domačinke so slavile s 45:44.
Sledila je tekma naših najstarejših, ki so želele izboljšati igro prejšnjega dne. Pred začetkom tekme se je zunaj ulilo kot iz škafa, sparina pa je »butnila« v dvorano, tako da igralkam obeh ekip ni bilo lahko.
To smo opazili tudi pri trenerju Matjažu, ki je bil ob igralkah ves čas aktiven na igrišču in je bil na koncu skoraj bolj prepoten kot igralke. Njegov trud in željo po boljši igri so začutile tudi igralke, ki so igrale bolje kot dan poprej, ves čas kontrolirale rezultat, na koncu pa potegnile do zmage in tako polepšale večer vsem navijačem Ilirijank, ki so bučno spodbujali igralke celotno popoldne.
Medtem so mlajše selekcije, ki so tekme že odigrale, večer preživele na Adi CIganliji, kjer so se nekoliko sprehodile, podružile in na koncu seveda tudi posladkale (palačinke s plazmo in nutelo so bile nadvse slastne).
Ta dan se nam je zgodila tudi ena zanimiva stvar, ki je potrebna omembe. Najstarejše, so si zaradi zmage, ja, bile so jo nadvse vesele, zaželele pico. Trener Matjaž jim je željo uresničil, vendar v dogovoru z ostalim strokovnim štabom, pice naročil v apartmaje, da se bodo tam podružile z mlajšimi klubskimi igralkami. Rahel zaplet pa je nastal, ko je bilo potrebno priti od dijaškega doma do apartmajev. Očitno še adrenalinsko razpoložen Matjaž je zavil v napačno smer, dekleta pa so mu kot na tekmi, vestno sledile. Po 30 minutah hoje jim je postalo čudno, da še niso na cilju, saj so vedeli, da traja pot približno 15 minut. Dekleta so ga pričela spraševati ali je prepričan da hodijo v prav smer, on pa jim je odgovarjal, da imajo samo malo še do cilja. Ker po 45 minutah še vednoj niso bili na cilju, so od tekme utrujene punce, vzele zadevo v svoje roke. Poklicale so dekleta v apartmaje in zahtevale naslov apartmajev, a jim je Julija povedala le hišno številko, ki jo izvedela od Emirja, saj je le-ta mislil da Matjaž naslov pozna.
No, na koncu smo zadevo le rešili, Tevž se je odpravil po punce v dijaški dom in jih od tam pospremill do apartmajev po najkrajši poti. Ja, pice pa so bile že skoraj hladne. Tokrat so dekleta lahko ugotovila, da včasih le ne smejo povsem zaupati svojim trenerjem ☺.
4. Tretji dan, nedelja, 19. 6. 2016
Nedelja je prišla prehitro in starejša dekleta so dopoldne preživela v raziskovanju znamenitosti Beograda- Kalemegdana. Trenerka Nataša je pred zadnjo tekmo svojih varovank le-te počastila s sladoledom in puncam zabičala, da ji vrnejo z dobro tekmo in maščevanjem za poraz, ki so ga doživele prvi dan.
Mlajše so medtem pojedle zajtrk in kmalu zatem še kosilo in se ponovno pripravljale za tekmo proti Crveni Zvezdi.
Tokrat so domačini pri najmlajših nekoliko prevetrili ekipo in jo okrepili z nekaj dekleti letnik 2003. Kljub temu pa jim to ni prineslo zmage. To so ponovno slavile v Beogradu nepremagane najmlajše Ilirijanke. Trenerka Eva je, vidno ponosna, pohvalila punce za pristop k igri in za odlično zastopanje svojega kluba ter napovedala, da bodo dekleta morala podobno nastopati tudi v naslednji sezoni. Talenta je ogromno, seveda pa brez trdega treninga ne bo šlo.
Sledila je tekma U-13, kjer se je bilo pred tekmo kar težko motivirati, saj so dekleta vedele kakšne nasprotnice jih čakajo. Nosilke so ponovno dobile nekoliko več odmora, mlajše pa kljub vsemu grizle in bile borbene do konca tekme. 5 minut pred koncem tekme je beseda nanesla tudi na peko nuteline torte, ki jo je Sara morala speči, zaradi dosežene stotice na eni od tekem državnega prvenstva. Ula je takrat zatrdila, da ona naredi boljšo torto, in morali smo ukrepati. Bili smo že čisto blizu stotice, zato smo prijeli Ulo za besedo, jo vrnili na igrišče in si zaželeli njene specialitete. Navodila trenerja Tevža so bila, da mora Ula zaključevati akcije in pravzaprav ni trajalo dolgo, saj je že v prvem napadu dosegla koš ob osebni napaki. Ekipa se je stotice razveselila, sedaj pa čakamo, kdaj bomo okusili mojstrovino izpod Ulinih rok, ki očitno niso vajene le košarkarske žoge.
Sledila je poslastica dneva, saj si je ekipa U-15 močno želela oddolžiti nasprotnicam za poraz na prvi tekmi. Vidno motivirane igralke kot tudi strokovni štab, tokrat sta se Nataši pridružila Matjaž in Emir, so odlično pričele s tekmo.
Tekma je bila bolj kot ne izenačena, vendar pa Ilirijanke niso pustile, da bi jim nasprotnice pobegnile, kot se je to dogodilo na prvi tekmi. Tako se je redni del tekme končal z izenačenim izidom in pričakovanja o dobri tekmi niso bila zaman. Tudi v podaljšku tekme se naša dekleta niso ustrašila nasprotnic, celo nasprotno, pokazala so jim zobe in ponovno je bila mož odločitve Ula, ki je v pomembnem trenutku zadela trojko in tako odločila tekmo. Tako smo vsi, igralke, trenerji in navijači, lahko ugotovili, da se ti enkrat sreča izmuzne, drugič pa se ti nasmehne, le vztrajati je potrebno ves čas. Uli se je tako za razliko od prejšnjega dne, ko je potočila solzico ali dve, nasmeh raztegnil po celem obrazu. Dekleta so se tako na lep način zahvalile in polepšale prihajajoče dneve trenerki Nataši, ki bo sedaj imela malce manj skrbi glede igralk in malce več skrbi s prihajajočim podmladkom. Seveda upamo, da bo, po mami, talentirana košarkarica.
Za zaključek smo pričakali še tekmo najstarejših. Matjaž je pred tekmo igralkam dal napotke, da morajo vse igralke doseči koš, do te tekme se namreč 2 igralki še nista vpisali med strelke ter da bo končna razlika manjša kot na prvi tekmi.
Punce so mu vrnile, obe igralki sta se vpisali med strelke (ena je med tekmo, po tem ko je dosegla koš, rekla da jo je bilo tako strah da bi zgrešila tisti »zicer«, ki se ji je ponudil). Tudi tukaj lahko opazimo, da se vztrajnost pri košarki izplača.
Dekleta so se s consko obrambo 3:2 odlično upirale nasprotnicam, žal napad ni bil tako dober, a tudi slab ne. Končni rezultat: 58:43 za Crveno Zvezdo, po tekmi pa obvezno prijateljsko fotografiranje.
5. Upam, da se še kdaj vrnemo
Vsekakor nam bo turnir v Beogradu ostal v lepem spominu. S tekmami smo lahko zadovoljni, saj so služile za primerjavo kako se naše delo razlikuje od kolegov iz Beograda. Navdušeni smo bili nad tradicionalno gostoljubnostjo, ki so jo nam ponudili domačini.
Poleg tega se lahko pohvalimo, da smo poleg dveh dvoran, prosti čas izkoristili za oglede znamenitosti Beograda- Kalemegdan, Skadarlijo, ulico Kneza Mihajla, pa kopališče Ada Ciganlija, seveda pa ni izostal niti shopping- trgovski center Ušće.
»Upam, da se še kdaj vrnemo«, pa je bilo slišati ko smo se vračali v Ljubljano in mislim, da se bodo želje deklet kmalu uresničile, če bodo le še naprej hodila po začrtani poti…
zapisal Tevž
Rezultati:
2004/2005 (Eva):
- Crvena Zvezda:Ilirija 10:81
- Stara Pazova:Ilirija 19:53
- Crvena Zvezda:Ilirija 29:48
2003/2004 (Tevž):
- Petek, letnik 2003, Crvena Zvezda: ZKD Ilirija 30:75
- Sobota- Stara Pazova: Ilirija 46:45
- Nedelja, Crvena Zvezda: ZKD Ilirija 44:101
2002 (Nataša):
- Petek: Crvena Z: Ilirija 58:55
- Sobota: Stara Pazova: Ilirija 46:45( vključno z 2003 l.)
- Nedelja: Crvena Zvezda :Ilirija 71:65 (po podaljšku)
2001/2000 (Matjaž):
- Petek: Crvena Z. : Ilirija 68:40
- Sobota: Stara Pazina:Ilirija 48:51
- Nedelja: Crvena Z. : Ilirija 58:43